V Mariboru je danes poveljevanje 74. Motoriziranega bataljona prevzela podpolkovnica Alenka Petek, verjetno ena izmed najbolj sposobnih častnic in častnikov Slovenske vojske. Nova generacija profesionalcev, ki ima za sabo uspešno delo v operativnih enotah, odlične rezultate na šolanjih, suvereno sodelovanje na mednarodni operaciji na Kosovu. Je tretja ženska poveljnica bataljona v SV, pred njo je obveščevalno izvidniškemu bataljonu poveljevala sedanja brigadirka Alenka Ermenc, prav tako odlično izobražena in uspešna udeleženka mednarodne operacije na Kosovu. Bataljonu za jedrsko, biloško in kemično obrambo pa je poveljevala podpolkovnica Tatjana Pečnik, častnica z izjemnimi izkušnjami iz mednarodnih misij, trikratna udeleženka, poveljnica kontingenta na Cipru. V Slovenski vojski je 15 odstotkov žensk, vendar za doseganje tega, za vojske zavezništva najvišjega odstotka vojakinj, nismo postavili kvot. Vojska je odprla vrata ženskam zelo na široko. Omogočila jim je izobraževanje in napredovanje, torej tudi samodokazovanje. To je bilo možno zaradi spoštovanja načela enakih možnosti. Kdor jih izkoristi in se dokaže, napreduje. Spol ni ovira in ni prednost. Dokazati se je treba s svojim znanjem, motivacijo in izkušnjami ter trdim delom.
V politiki je drugače. Politika pri nas ne omogoča enakih možnosti, za ženske na volilnih listah so predpisane kvote, tehnokratski sistem zagotavljanja števila mest za "napredovanje" v visoko politiko, izvoljivost sposobnim pa ni več zagotovljena. Imamo dve predsednici političnih strank, LDS in NSi. Imamo najmanj poslank glede na primerljivo velike parlamente v Evropi, imamo peščico ministric - v prejšnji vladi eno samo, v sedanji vladi je mandat začelo obetavnih pet ministric. V vladi tekočih poslov je ostala le še ena. Pa še ta gre enim grozno v nos, najbolj se z njo ubadajo kolumnisti enega od slovenskih dnevnikov, in dokaj redno nastopa v karikaturah enega od levih tednikov. V svojih političnih komentarjih sta z njenim delom obrambne ministrice doslej najbolj grobo obračunali dve komentatorki, Spomenka Hribar v času boja za uveljavitev peticije Ukinimo vojsko ter Tanja Lesničar Pučko v zadnji predvolilni kampanji. Zanimivo, da sta bili najbolj grobi kritiki izpod peresa žensk. Žensk proti ženskam! Če bi zagnanost naše spoštovane raziskovalke v blatenju vojske in vseh, ki so jo branili, človek še nekako raumel, pa je precej nejasno, kakšne razloge, razen predvolilnih navijaških ciljev, ima kolumnistka Pučko. Namenila se je oblatiti stranko SD. In obrambno ministrico. Resnice je ne zanimajo. Ne zanima je, da je ministrica s sodelavci razčiščevala probleme pogodbe o osemkolesnikih, zaradi opreme predlagala spremembo pogodbe, zaradi slabe finančne situacije pa njeno reprogramiranje, ne zanima je dejansko stanje sodelovanja slovenskih vojakov na misijah, ne zanima je zagotovilo MO, da slovenski vojaki ne urijo srajnih desničarjev, ne zanima je niti to, da je vojska ustavna kategorija, in da ukinjanje vojske brez ustreznega družbenega soglasje pomeni delovanje v nasprotju s tistim, kar piše v slovenski ustavi. A niso tisti, ki pozivajo k dejanjem proti ustavi v bistvu skrajneži? No tisti, ki pozivajo k ukinjanju vojske, običajno niso desni skrajneži...
Če smo dobro razumeli kolumnistkin predvolilni sestavek, so prave ženske samo v strankah Sem-Si, Trs, Zares in LDS. Preostale ženske so škodljive za ženske kvote. Sreča je, da se v Slovenski vojski napreduje zaradi sposobnosti in ne zaradi nravstvenih kolumnistk in njihovih kriterijev!
Ni komentarjev:
Objavite komentar