Pri vseh dosedanjih volitvah je Slovenska vojska hote ali nehote postala predvolilna tema. Na zadnjih volitvah se je vse vrtelo okrog nakupa osemkolesnikov, v preteklosti je bila to trgovina z orožjem. Letos je bilo pripravljenih več tem, ki bi bile prikladne za preusmerjanje pozornosti volilcev iz realnih problemov v vojaške. Na zalogi je bila trgovina z orožjem, odpiranje dokumentov, ki govorijo o teh pojavih za javnost, in je še v rezervi. Proces glede Patrije se prelaga, kar ne gre v račun tistim, ki bi ga rabili pod urgentno. Nepričakovano veliko truda je bilo vloženega v držanje pri življenju teme, ki je bila aktualna letos poleti, ko je na Norveškem prišlo do grozljivega napada ekstremista Breivika. Nekdo je v stari kontraobveščevalni maniri v medije lansiral dezinformacijo, da so tuje obveščevalne službe sporočile, da so pripadniki slovenske vojske in policije urili desne skrajneže. Proti taki laži se je bilo težko boriti, čeprav sta demantije pisali dve službi za odnose z javnostmi: z ministrstva za obrambo ter ministrstva za notranje zadeve. Vir je bil zelo pretkan. Vedel je, da nihče ne more preveriti, kaj so "tuje obveščevalne službe" dejansko rekle, saj nimaš koga vprašati, če si novinar, kaj je bilo res. Komentatorji Dnevnika in Mladine skrbijo za to, da se laž še kar naprej ponavlja in da se vse bolj pripisuje vojski in ministrici za obrambo in vse manj ostalim omenjenim v tej dedzinformaciji.
Najnovejša predvolilna vojaška tema pa je protest Sindikata vojakov Slovenije, ki je eden od štirih sindikatov, ki delujejo na MO. V uličnem protestu naj bi sindikat skupaj s sindikatom Konfederacija sindikatov Neodvisnost ter drugimi mimoidočimi izrazil določene zahteve v zvezi s plačami, dodatki ter vojaškimi bonitetami, pa še nekaj kadrovskih zahtev bo zraven. Problemi, ki jih izpostavlja sindikat, so take vrste, da se jih na MO zavedamo že tri leta, vendar pa v sedanji gospodarski krizi niso rešljivi. Vojska bo morala deliti usodo celotnega javnega sektorja in trpeti zmanjševanje obsega sredstev za plače in delovanje ter opremo. Komentarji v javnosti so, da je v vojski kaos. Jaz trdim, da v vojski ni kaosa, da večina ljudi v njej pošteno dela, da se v vsakem trenutku, ko doma sindikalisti v varnem zavetju doma pišejo transparente, vojaki na misijah izpostavljajo nevarnostim za to domovino in njen mednarodni ugled, da je v tej naši vojski veliko takih, ki bodo vedno med prvimi šli na pomoč ljudem ob naravnih nesrečah. Vseh teh dobrih in profesionalnih vojakov ne bi smeli mešati s Sindikatom vojkov Slovenije, ki obstaja že dve leti in pol, pa še vedno ni pridobil statusa reprezentativnosti. Ni reprezentativen ne za obrambno dejavnost, niti za poklic vojaka, pa vendar že dve leti in pol nastopa v medijih kot glavni socialni partner za pogajanja o pravicah in delovnem statusu, pa političnih zahtevah vojakov. Napovedani protest v predvolilnem času pa je tipičen primer politizacije sindikalnega gibanja v vojski, kar glede na določbe Zakona o obrambi ni dopustno, in je tipično tradicionalno predvolilno preusmerjanje pozornosti javnosti iz pravih tem za volitve na marginalne teme, ki jih vlada tekočih poslov ne more več rešiti. Sindikat pa ji mora pravočasno zadati še en žebelj v podplat, da bi se ustrezno prikupil prihodnjim oblastnikom. Obstaja pa še ena možna razlaga, ki bi morala zaskrbeti volilce in kandidate za poslance. Komu je danes v interesu preusmerjanje pozornosti? Katerim političnim strankam? Tistim, ki se lahko na predvolilnih soočenjih pogovarjajo o programu za naprej, ali tistim, ki so vse svoje programske adute že povedale in nimajo več materiala za soočenja. Kaj ne bi bila znova krasna tema za diskusije ukinjanje, preoblikovanje, zmanjševanje vojske?
Protest peščice vojakov iz nereprezentativnega sindikata je kot nalašč za to primeren. Le poglejte spletno vprašanje na žurnalu24 16. Novembra letos!
Ne pozabimo, problemi, na katere opozarja sindikat, so mestoma realni. V predvolilni kampanji pa zvenijo zelo groteskno, še posebej, če vemo, da so v času službe ti ljudje nosilci državnega monopola na uporabo orožja. Le kdo bi jim ga zaupal!
Ni komentarjev:
Objavite komentar