Ali kaj imata skupnega križanje ambasadorja Mussomelija s peticijo o ukinitvi Slovenske vojske?
Skoraj gotovo na prvi pogled obe zadevi nista videti v zvezi. Sta pa imeli prepoznaven vzorec politične medijske komunikacije in politične diskvalifikacije.
Ko je bila peticija o ukinitvi Slovenske vojske spisana, sta dva medija, Mladina in Radio Študent, naslovila vprašanja o komentarju peticije na Ministrstvo za obrambo. Zahtevala sta samo odgovore ministrice za obrambo. Torej ji je bila namenjena ta peticija kot posebno sporočilo. Iz njenih odgovorov sta oba medija iztrgala iz konteksta samo tiste stavke, ki so peticijo obravnavali kritično, pozitivne opredelitve pa sta izbrisala. Da bi le nekako bolj popolno obvestili javnost o mojih odgovorih, smo morali le-te v originalu postaviti na spletno stran Ministrstva za obrambo, kar pa ni več pomagalo k celovitosti informacije. Oba medija sta torej kritične dele odgovora komentirala, polemizirala in objavljala komentarje politikov, razumnikov in razumnic. Tudi politični obračun v državnem zboru se je opravil na podlagi iz konteksta iztrganih izjav.
Kaj se je zgodilo ambasadorju Mussomeliju?
Očitno je imel pogovore s predstavniki različnih strank že dlje časa. Vsaj od novembra 2011 dalje. Ko se je napotil k Pahorju v bolnišnico, je njegova misija postala opazna in nevarna. Iz njegovih precej prostodušnih in nič hudega slutečih iskrenih odgovorov so nekateri mediji nato spotencirali veliko zgodbo. Zahtevali so komentarje politikov o njegovih precej iskrenih javnih razmišljanjih o politični situaciji v državi, kjer deluje. Njegove odgovore se je v poenostavljeni obliki uporabilo za obračun govornikov, razumnikov, javnosti, naključnih forumskih komentatotrjev. Da bi pojasnil svoje delo, ambasador tvega, in daje še več intervjujejv. In sF tem še več materiala za obračune. Ambasador je na srečo imel svoj State Department, da je stal za njim, in diplomatske pogovore, v katere je lahko preusmeril pregreto javno obračunavanje in antiameriške kritike. Najbolj žaljivi so spregledali, da so bile ZDA zaveznice slovenskih partizanov v antifašističnem boju, in so tudi danes naša zavezniška država.
Na Ministrstvu za obrambo nismo imeli takšnega izhoda. Boj s peticijo smo morali voditi sami, brez veliko podpore, ob vedenju, da se izza nje skrivajo naši koalicijski "zavezniki".
Ni komentarjev:
Objavite komentar